Bezeg (črni)

Bezeg, znan tudi kot črni bezeg (Sambucus nigra), je grmovnica, ki lahko doseže višino do 10 metrov. Ta rastlina raste v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Raste predvsem ob robovih gozdov, na vlažnih tleh ter ob rekah in potokih. Njegovi dolgi in gosto razvejani poganjki so oblečeni v temnozeleno, nasprotno listje, ki ima neprijeten vonj, ko ga poškodujemo. Konec pomladi se razvijejo široki, belosivi cvetovi, ki so znani po svojem dišečem vonju.

Užitni deli

Vse sestavine bezga so užitne, vendar je najpogostejša kulinarična uporaba cvetov in plodov. Cvetovi se pogosto uporabljajo za pripravo brezalkoholnih napitkov, sirupov in čajev, medtem ko so plodovi, ki zorijo od avgusta do septembra, odlični za marmelade, žele in vinske likerje. Plodovi so bogati z antioksidanti in vitaminom C ter so lahko koristni v prehrani.

Bezeg lahko vključimo v različne jedi, kot so pudingi in kolači, ali pa ga uporabimo pri pripravi t.i. bezgovega šampanjca, ki je priljubljen v poletnih mesecih. Cvetove lahko uporabimo tudi za aromatiziranje sladic ali pa jih ocvremo v testu.

Kratka zgodovinska/etnobotanična zanimivost

Bezeg ima dolgo zgodovino uporabe v ljudskem zdravilstvu in folklori. V preteklosti so ga pogosto uporabljali za zaščito pred zlimi duhovi in zlo. Bezeg je bil povezan s številnimi miti in legendami, v katerih je predstavljal simbol blaginje in zaščite. Njegovi cvetovi so se tradicionalno uporabljali na slovenskih porokah, kjer naj bi prinašali srečo mladoporočencem.

Uporaba v zdravilstvu

Uradni viri za več informacij o bezgu lahko najdete na spletnih straneh, ki ponujajo botaniko in zeliščarstvo.