Zgodbe iz vrta

Če bi vas vprašala, ali poznate lučnik, bi jih večina najbrž odgovorila, da ne. Potem pa bi vam pokazala njegovo fotografijo in skoraj zagotovo bi sledil stavek: “Aaa, tega pa poznam!”

Nekateri odštevajo dneve do dopusta. Jaz odštevam dneve do kresne noči.

Bezeg poznamo skoraj vsi. Spomladi pridno nabiramo cvetove za sirup, poleti se hvalimo s svojo skrivno recepturo, ki je seveda popolnoma drugačna od sosedove, pozimi pa si skuhamo čaj in se za nekaj minut pretvarjamo, da smo ljudje, ki imajo življenje pod nadzorom.

Ko sem bila otrok, je bil regrat čista čarovnija.

Nabirali smo rumene cvetove, iz njih pletli venčke in potem nestrpno čakali trenutek, ko se bo cvet spremenil v belo puhasto kroglo. Takrat si si nekaj zaželel, globoko vdihnil in pihnil. Semena so odletela v veter, želja pa naj bi odpotovala nekam z njimi.

Pelin ima precej nehvaležen marketing.

Vonj je močan. Okus še bolj. Nekaj na njem človeka skoraj odbije že v prvih sekundah. Kot da bi rastlina namenoma preverjala, kdo bo ostal in kdo bo obupal po prvem požirku čaja.

In iskreno … to mu precej paše.

Pred šestimi leti sem imela precej problematičen odnos z želodcem. Če sem čisto iskrena, pa ta stavek malo zavaja. Problematičen odnos sem imela sama s sabo, želodec je samo opravljal svojo nalogo in me skušal ustaviti.

Zadnjič sem stala pred hišo in me je zadela ena tistih misli, ob katerih se najprej malo ustaviš, potem pa si skoraj malo nerodno priznaš, da bi to lahko ugotovila že precej prej.

Odkrij, kako sem začela pisati pravljice, kaj me je navdihnilo in kako nastajajo otroške zgodbe, ki spodbujajo domišljijo in ljubezen do branja.

Narava se umika pred sodobnim načinom življenja. Razmislek o podnebnih spremembah, vplivu človeka na okolje in pomenu trajnostnega ravnanja.

Večna tekma sodobnega sveta: uspeh, primerjanje in pritisk popolnosti. Razmislek o tem, kako najti ravnovesje in živeti bolj umirjeno življenje.