Šentjanževka
Šentjanževka (Hypericum perforatum) je trajna zeliščna rastlina, ki spada v družino Hypericaceae. Ta ureditev ji omogoča prepoznavnost po njenih svetlo rumenih cvetovih, ki so zbrani v socvetjih. Raste v sončnih rastiščih po vsej Evropi in severni Aziji, običajno ob robovih gozdov, na travnikih ter v okolju človekovih naselij. Njen botanični opis vključuje lanceolatne liste, ki so delno prozorni in na voljo v različnih zelena odtenkih. Šentjanževka cveti od junija do septembra, kar je pomembno za nabiranje njenih zdravilnih delov.
Užitni deli
Užitni deli šentjanževke vključujejo liste, cvetove in stebla, ki jih lahko uporabimo za različne kulinarične namene. Cvetove in liste pogosto dodajajo solatam, juham in omakam. Zlasti se cvetovi uporabljajo za pripravo čajev, medu in kot dodatki k različnim jedem, saj imajo izrazit okus in lepo barvo.
V kulinariki se šentjanževka pogosto uporablja za pripravo sintetičnih omak, dodatkov za meso in ribje jedi, pa tudi za posipanje sladic. Nekateri kuharski mojstri jo dodajajo v zeliščne mešanice, da obogatijo okuse jedi. Poleg tega so njeni cvetovi priljubljeni v zbirkah za dišeče infuzije.
Kratka zgodovinska/etnobotanična zanimivost
Šentjanževka ima dolgo zgodovino uporabe v ljudski medicini. V preteklosti so jo Poljaki in drugi evropski narodi uporabljali za zaščito pred zlo in zlo urok. V ljudski tradiciji se je verjelo, da šentjanževka prinaša srečo in zdravje, še posebej, če jo nabiramo ob Sončevem zahodu na sveti dan Šentjanža, ki ga praznujemo 24. junija. Zelenico so zahvaljujoč njenim digestivnim lastnostim v preteklosti uporabljali kot simbol dobrega življenja in blaginje.
Uporaba v zdravilstvu
Šentjanževka se v folk medicini pogosto uporablja za lajšanje simptomov stresa in tesnobe. Njene zdravilne lastnosti so predvsem povezanih z antidepresivnimi učinki, zato je v zadnjih letih postala popularna v zeliščnih zdravilih in čajih. Pomembno pa je opozoriti, da sredstva iz šentjanževke ne nadomeščajo profesionalne zdravstvene oskrbe.
Zeliščni napitek
Priprava čaja iz šentjanževke je preprosta. Njena cvetja in listi se lahko dajo v vročo vodo in pustijo, da se namakajo 10-15 minut. Čaj je mogoče sladkati z medom ali limoninim sokom, da se izboljša okus.
Tinktura/Macerat/Olje
Tinktura šentjanževke se pripravi z namakanjem svežih cvetov v alkoholu. Po 2-4 tednih se lahko tinktura uporablja za masaže ali notranjo uporabo, vendar je pomembno, da se pred uporabo posvetujete z zdravnikom.
Olje se uporablja za lajšanje kožnih težav in se uporablja v aromaterapiji. Za pripravo olja navadno uporabimo sveže cvetove, ki jih namočimo v rastlinskem olju in pustimo, da se ekstraktira svetlobo in toploto.
Enostavna receptura: sveža šentjanževka se lahko zmeša z oljem in uporablja kot naravna osnova za masažo, ki pomirja stres in napetosti v telesu.