Kako sem začela pisati pravljice

Marsikdo me vpraša, kako to, da sem začela pisati pravljice. Kot da se je nekega dne kar zgodilo. Kot misterij. Pa v resnici ni bilo nič skrivnostnega. Samo ena zelo preprosta, zelo človeška situacija.

Dogodek, ki je zanetil idejo

Nekoč sem bila na nabiralniški delavnici in stopila na žebelj. V mojem svetu to sicer ni nobena velika drama. Obstajajo hujše stvari, pa tudi vem, kaj mi pri takih rečeh pomaga. Ampak še preden sem sploh uspela dobro pogledati, kaj se je zgodilo, sta bila ob meni dva predšolska otroka.
In ta dva nista zagnala panike.
Nista se ustrašila.
Nista tekla po odrasle.
Začela sta mi razlagati, kaj naj naredim. Eden je že iskal trpotec, drugi mi je resno, skoraj strokovno, dajal navodila. Kot da je to najbolj normalna stvar na svetu.
Tista dva otroka sta me ganila do srca. Res.
In prisežem, da ju nikoli ne bom pozabila.

Koliko otrok še pozna zdravilne rastline?

Potem pa me je v ozadju glave še dolgo kljuvalo vprašanje. Koliko otrok bi se danes sploh tako odzvalo? Koliko jih zna prepoznati rastlino v naravi in povedati, čemu služi? Koliko jih bi hitreje naštelo imena zelišč kot imena blagovnih znamk?
In tam nekje se je rodila želja. Ne ideja. Želja.
Več tega. Več otrok, ki rastejo z naravo. Ki razumejo, da rano neguješ s trpotcem, da te pik koprive ne uniči, ampak nekaj nauči, da regrat ni plevel, ampak prijatelj.

Skrivni svet vilinskega travnika – interaktivna pravljica o naravi

Iz te želje je nastala prva interaktivna pravljica o divjih rastlinah za otroke in odrasle: Skrivni svet vilinskega travnika.

V njej otroci skupaj s starši spoznajo regratovo vilo Lučko in njene travniške prijatelje. Naučijo se prepoznavati rastline, vedo, kje jih najti in čemu so namenjene. Ampak pravljica se tam šele začne.
Ko jo preberete, pridejo na vrsto izzivi. Rastline je treba poiskati, jih prilepiti, jih opazovati v naravi. Starši pa lahko s pomočjo QR kod skupaj z otroki poglobijo znanje o vsaki rastlini in naredijo iz branja pravo malo raziskovanje.
To ni pravljica za na polico.
To je pravljica za v gozd, na travnik in za blatne superge.

Če si tudi ti želiš, da bi otroci poznali naravo ne samo iz knjig, ampak iz izkušenj, potem mislim, da bo ta zgodba našla pravo mesto tudi pri vas.

Skrivni svet vilinskega travnika najdeš TUKAJ
In če poznaš kakšnega otroka, ki bi mu tak svet prišel prav, mu jo prihrani.

Narava ima zelo dolg spomin. Se strinjaš?